Tadej Gruden, univ. dipl. inž. grad.
Zdaj že dobro znana tehnična smernica TSG-1-001:2010; Požarna varnost v stavbah je prinesla kar lepo spremembo pri izvedbi toplotno izolacijskih oblog stavb. Predvsem tistih stavb, ki so višje od 10 metrov.
S stališča gradbene fizike je fasada najpomembnejši element v ovoju stavbe, saj predstavlja največji delež ovoja. Iz istega razloga pa je fasada v primeru požara tudi najobčutljivejši del v ovoju. Neustrezna izvedba fasade lahko vodi do razširitve požara v sami stavbi, požar pa zaradi goreče fasade lahko preskoči tudi na sosednje objekte. Pravilniki določajo minimalne zahteve, kar pa ne pomeni, da ni mogoče fasade izdelati še bolje od zahtev pravilnika.
Kakšne so zahteve predpisov?
Omenjena tehnična smernica zelo natančno definira kateri materiali se lahko uporabljajo kot zunanje obloge v stavbah. Še bolj natančno pa v Tabeli 1 gradbene materiale opredeli smernica SZPV 412 (1/2012); Uporaba gorljivih/negorljivih gradbenih materialov.
Pri klasifikaciji gradbenih materialov sta poleg razreda (ne)gorljivosti (A1, A2, B, C, D, E, F) dodana še razreda označena z »s«, ki pomeni hitrost sproščanja in količino nastalega dima ter »d«, ki označuje nastanek gorečih kapljic oziroma delcev med preizkusom odziva na ogenj. Višje številke (s1, s2, s3) pomenijo več dima, oziroma (d0, d1, d2) več gorečega kapljanja.
V smernici SPZV 412 so glede na Tehnično smernico TSG-1-001:2010 tudi manjši popravki pri minimalnih zahtevah glede razreda gorljivosti oblog zunanjih sten (Tabela 2).
(1) Za kompozitne sisteme fasad (ETICS) obstaja še dodatni pogoj
Kompozitne sisteme fasad (ETICS) razreda B-d1 (B-d0) je mogoče uporabljati v stavbah do višine 10 metrov brez omejitev. V stavbah višine 10 do 22 metrov pa pod pogojem, da je nad odprtinami izveden pas iz negorljive izolacije ali da je izveden pas negorljive izolacije po celotnem obodu!
Za stavbe višje od 22 metrov se v celoti uporabljajo zahteve MHHR (Muster-Hochhaus-Richtlinie), kjer je so zahteve sledeče: zunanje stene in nenosilni deli nosilnih zunanjih sten morajo biti v vseh svojih delih iz negorljivih gradbenih materialov (razred negorljivosti A1 ali A2).
Pravilnik o požarni varnosti v stavbah in pripadajoča tehnična smernica ne veljata le za novogradnje, temveč tudi za sanacije, renovacije in adaptacije starejših stavb. Ne glede na to, ali potrebujemo projektno dokumentacijo ali ne!
Materiali za toplotno izolacijo fasad
Toplotno izolacijskih materialov za izvedbo kontaktne fasadne obloge je na trgu izredno veliko. Glede na požarne lastnosti je mogoče prav vse uporabiti za toplotno izolacijo fasad stavb višine do 10 metrov. Izjeme so le industrijske stavbe, kjer proizvajajo nevarne kemikalije in stavbe za zdravstveno oskrbo, kjer se ljudje ne morejo evakuirati brez tuje pomoči. V teh primerih je obvezna uporaba materialov iz požarnih razredov A1 ali A2!
Pri stavbah, ki so višje od 10 metrov pa se izbira toplotno izolacijskih materialov zelo skrči. Sicer je negorljivih toplotnih izolacij kar nekaj, vendar niso vse negorljive toplotne izolacije primerne za izvedbo kompozitnih (kontaktnih) sistemov fasad.
Polistireni (EPS, grafitni EPS,…) v fasadnih sistemih celo dosegajo razred B-d1, kar pomeni, da jih je mogoče uporabiti tudi na stavbah, višine od 10 do 22 metrov, izpolniti pa je potrebno enega od pogojev:
- nad odprtinami za okna in vrata izdela pas iz negorljive toplotne izolacije (višine 20 cm in 30 preko roba odprtine) ali
- nad odprtinami se izdela pas negorljive toplotne izolacije višine 20 cm po celotnem obodu stavbe.
Glede na izkušnje iz tujine (pri nas na srečo še ni bilo veliko požarov na fasadah višjih stavb), se je bolje obnesla varianta s pasom negorljive toplotne izolacije po celotnem obodu stavbe nad odprtinami. S tem je mogoče preprečiti tudi požare, ki bi nastali zaradi zunanjih dejavnikov (goreč avto, kontejner za smeti,…).
Pri stavbah, višjih od 10 metrov, je brez omejitev mogoče uporabiti le kameno volno in toplotno izolacijo iz porobetona (Multipor). Ti izolaciji sodita v požarni razred A1!
Lastnosti toplotnih izolacij za izdelavo kontaktnih fasad
Že na prvi pogled toplotne izolacije za izdelavo kontaktnih fasad med seboj zelo razlikujejo. Še večje razlike je mogoče ugotoviti, če se osredotočimo na osnovne lastnosti toplotno izolacijskih materialov (Tabela 3).
Kot je iz Tabele 3 razvidno, idealnega materiala za izdelavo kontaktnih fasad ni. Za katerokoli toplotno izolacijo se bomo odločili, bo potrebno skleniti kompromis.
Najboljšo toplotno prevodnost ima EPS, vendar so ostale lastnosti daleč za kameno volno in izolacijskimi ploščami iz porobetona (Multipor). Kamena volna ima toplotno prevodnost med EPS in porobetonom, pri ostalih lastnostih pa se s porobetonom lahko kosa le na področju paroprepustnosti in negorljivosti. Paroprepustnost kamene volne je od vseh obravnavanih materialov najboljša, negorljivost pa je enaka kot pri porobetonu. Težave pri uporabi kamene volne lahko največkrat nastopijo zaradi zahtevnosti vgradnje, kamor sodi velika poraba lepila za izravnavo podlage in občutljivost kamene volne na vremenske vplive med izdelavo fasade. Izbira kamene volne za izdelavo kontaktne fasade je še največji kompromis med vsemi tremi materiali. Boljšo toplotno zaščito nudi EPS,izolaacija iz porobetona pa zagotavlja lažjo in kakovostnejšo končno obdelavo fasade.
Porobeton ima od obravnavanih toplotno izolacijskih materialov najslabšo toplotno prevodnost, kar pomeni centimeter (v primerjavi s kameno volno) ali dva (v primerjavi z EPS) debelejši toplotno izolacijski sloj za doseganje enakega toplotno izolacijskega učinka. Pri kombiniranju ostalih pomembnih lastnosti toplotno izolacijskih materialov pa porobetonu ni para. V primeru, da debelina toplotne izolacije ni omejena, se izkaže za najprimernejšo toplotno izolacijo v fasadah visokih stavb toplotna izolacija iz porobetona.
Pri izvedbi kontaktne toplotno izolacijske fasade je mogoče tudi pri visokih stavbah izbirati med EPS, kameno volno in porobetonom. Vsak od naštetih toplotno izolacijskih materialov ima svoje močne in šibke točke. Pri EPS je to toplotna prevodnost, pri kameni volni paroprepustnost in negorljivost. Čeprav ima med tremi obravnavanimi toplotno izolacijskimi materiali porobeton najslabšo toplotno prevodnost, se izkaže, da je zaradi ostalih dobrih lastnosti najbolj »uravnotežen« toplotno izolacijski material za izdelavo kontaktnih fasad. Predvsem na visokih stavbah.
Primeri visokih stavb, ki so izolirane z izolacijskimi ploščami iz porobetona Multipor
Stolpnica v Zagorju ob Savi (fotografirano po 5 letih od izvedbe fasade)
Izvedba toplotnoizolacisjke fasade na 4 stolpnicah v Krškem
